V skladu s Pravili Medobčinskega društva slepih in slabovidnih LJUBLJANA je občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih LJUBLJANA na seji dne 1.3.1997 sprejel
POSLOVNIK ORGANOV
MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH LJUBLJANA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana (v nadaljevanju: društvo) določa postopek za konstituiranje organov in delovnih teles društva, njihovo organiziranost in način dela ter uresničevanje pravic in dolžnosti njihovih članov.
2. člen
Način dela delovnih teles društva se v skladu s tem poslovnikom lahko ureja tudi z aktom o ustanovitvi delovnega telesa.
3. člen
Razmerja društva do članov Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ( v nadaljevanju: zveza) in drugih združenj, v katera se društvo združuje oziroma povezuje, se urejajo s pravili društva, s statutom zveze in tem poslovnikom.
4. člen
Člani organov društva so dolžni delati tako, da se kar najučinkoviteje zagotavlja uresničevanje osnovnih ciljev in programa dela društva.
II. IZVOLITEV ORGANOV IN DELOVNIH TELES DRUŠTVA
1. OBČNI ZBOR
Sejo volilnega občnega zbora skliče dotedanji predsednik društva, ki jo tudi vodi do izvolitve delovnega predsedstva zbora.
6. člen
Predsednik društva predlaga izvolitev članov delovnega predsedstva in članov verifikacijske komisije.
Volitve članov organov iz tega člena poslovnika so javne.
7. člen
Verifikacijska komisija ugotavlja udeležbo in sklepčnost na sejah občnega zbora.
Verifikacijska komisija poda poročilo o udeležbi in sklepčnosti ob začetku vsake seje občnega zbora.
8. člen
Verifikacijska komisija šteje 3 člane, ki se jih izvoli za vsak občni zbor posebej.
9. člen
Delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana, se izvoli za vsak občni zbor posebej.
10. člen
Ko verifikacijska komisija poda poročilo o udeležbi in ugotovi sklepčnost, predsednik delovnega predsedstva nadaljuje sejo občnega zbora.
V nadaljevanju predsednik delovnega predsedstva predlaga dnevni red in ko je le-ta sprejet, predlaga izvolitev organov društva.
11. člen
Kandidate za člane organov društva, ki jih voli občni zbor, lahko predlaga na način določen s tem poslovnikom vsak član društva. Glasovanje je lahko javno ali tajno v skladu s tem poslovnikom.
12. člen
Po končanem glasovanju razglasi rezultate javnega glasovanja predsednik delovnega predsedstva, rezultate tajnega glasovanja pa predsednik volilne komisije.
a) Pravice in dolžnosti članov društva na občnem zboru
13. člen
Na občnem zboru imajo člani društva pravice in dolžnosti, določene s pravili društva in tem poslovnikom.
14. člen
Član društva ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občnega zbora.
15. člen
Član društva na občnem zboru ima pravico od organov in delovnih društva, katerih ni član, zahtevati pojasnila in obvestila, ki so mu potrebna za njegovo delo na občnem zboru.
16. člen
Član društva na občnem zboru ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za reševanje določenih vprašanj ter postavljati vprašanja v zvezi z delom občnega zbora in od njega izvoljenih organov in delovnih teles.
17. člen
Pobude in vprašanja lahko član na občnem zboru postavlja pisno ali ustno na sami seji. Vprašanja morajo biti postavljena tako, da so razumljiva, v nasprotnem primeru predsednik delovnega predsedstva člana društva na občnem zboru pozove, da vprašanje ustrezno izpopolni.
18. člen
Za pravočasnost posredovanja odgovorov na vprašanja članov društva na občnem zboru ter za realizacijo pobud je odgovoren predsednik društva.
Odgovor na dano pobudo in na postavljeno vprašanje mora biti dan najkasneje v 15 dneh od dne, ko je bila pobuda dana oziroma vprašanje postavljeno.
b) Seje občnega zbora
19. člen
Sejo občnega zbora skliče praviloma predsednik društva. Lahko pa jo skliče pristojni organ oziroma skupina članov društva v skladu s pravili društva.
20. člen
Sklic seje občnega zbora s predlogom dnevnega reda in gradivom za sejo, se pošlje članom društva najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo.
21. člen
Organ društva, ki pripravlja gradivo za sejo občnega zbora mora le-tega posredovati izvršnemu odboru.
Izvršni odbor oceni primernost gradiva za obravnavo na seji občnega zbora ter zadevo uvrsti na predlog dnevnega reda seje občnega zbora.
22. člen
Predlog dnevnega reda pripravi izvršni odbor društva v skladu s programom dela društva.
Na predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji pravil društva in tega poslovnika.
23. člen
Zadeve se uvrstijo praviloma na dnevni red redne seje občnega zbora, ki se sklicuje najmanj enkrat letno v skladu s programom dela za posamezno leto.
24. člen
Na predlog dnevnega reda redne seje, se lahko uvrstijo le zadeve, zaradi katerih je bila seja sklicana in če je bilo pripravljeno gradivo vsaj toliko časa pred dnevom, določenim za sejo, da so se lahko člani društva pripravili na obravnavo in odločanje.
25. člen
Sej občnega zbora se poleg članov društva lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi predsednik društva in druge osebe v skladu z načelom javnosti dela občnega zbora društva.
26. člen
Ob začetku seje predsednik društva po pozdravu prisotnih predlaga izvolitev delovnih teles občnega zbora.
Po izvolitvi delovnih teles občnega zbora in ugotovitvi sklepčnosti, člani društva na občnem zboru sprejmejo dnevni red z javnim glasovanjem.
27. člen
Dnevnega reda ni mogoče razširjati z zadevami, o katerih se ni mogoče odločati brez predhodne obravnave gradiva.
Predlog dnevnega reda seje je mogoče razširiti le v primeru, če za obravnavo in odločanje ni potrebno pripraviti pisnega gradiva in če prisotni člani občnega zbora z večino prisotnih tako odločijo.
28. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo na seji po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko občni zbor spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
29. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj dopolnilno obrazložitev oziroma jo mora podati, če občni zbor tako sklene.
30. člen
Po predstavitvi gradiva za posamezne točke dnevnega reda predsedujoči pozove člane občnega zbora k obravnavi. Član občnega zbora lahko razpravlja le o temi, ki je predmet obravnave, sicer mu predsedujoči odvzame besedo.
31. člen
Razprave članov občnega zbora so praviloma časovno omejene. O trajanju razprave odločijo člani občnega zbora v poslovniku občnega zbora ali pred začetkom obravnave vsake točke dnevnega reda ali pa se odločijo, da obravnave časovno ne omejijo.
32. člen
Predsedujoči prekine sejo občnega zbora, če se med sejo ugotovi, da je le-ta postala nesklepčna.
33. člen
Po zaključeni obravnavi točke dnevnega reda, predsedujoči pozove člane občnega zbora, da o zadevi glasujejo.
Glasuje se pravilom javno z dvigovanjem rok za sprejem predloga, proti sprejemu predloga ali se glasovanja člani občnega zbora vzdržijo. Glasovanje je le v izjemnih primerih tajno, če je tako določeno s pravili društva oziroma tem poslovnikom ali se tako odloči za posamezno vprašanje občni zbor z večino glasov prisotnih članov, ob zagotovitvi primernih tehničnih pogojev zaradi narave invalidnosti.
34. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se razdeli toliko glasovnic kot je prisotnih članov občnega zbora. Glasovnice se overi s pečatom društva.
Glasovnica vsebuje zgoraj predlog o katerem se odloča in spodaj opredelitev "za" na levi strani glasovnice oziroma "proti" na desni strani glasovnice.
Vsebina glasovnice za volitve, imenovanja in razrešitve je posebej določena s tem poslovnikom.
35. člen
Razglasitev glasovanja opredeljuje 12. člen.
36. člen
Po obravnavi vseh točk dnevnega reda, občni zbor zaključi sejo.
37. člen
O delu občnega zbora se piše zapisnik. Zanj je odgovoren tajnik društva.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o dnevnem redu seje in o predlogih, o katerih se je razpravljalo. o razpravljavcih, o sklepih, ki so bili sprejeti na seji in o izidih glasovanja o posameznih točkah dnevnega reda.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik delovnega predsedstva in zapisnikar.
Član občnega zbora lahko tudi zahteva, da se v zapisniku zapiše bistvena vsebina njegove izjave.
c) Volitve in imenovanja
38. člen
Izvršni odbor društva imenuje tri mesece pred iztekom mandata kandidacijsko komisijo v sestavi predsednika in dva člana.
Kandidacijska komisija pozove člane društva, da predlagajo možne kandidate za organe društva ter določi rok za zbiranje predlogov.
Na podlagi prejetih predlogov možnih kandidatov pripravi kandidacijska komisija predloge kandidatnih list za vsak organ posebej.
Predlog kandidatnih list kandidacijska komisija predloži izvršnemu odboru v vednost, ki jih nato predlaga občnemu zboru v izvolitev.
Voli se le kandidate s posamezne liste predlaganih kandidatov.Vrstni red kandidatov na glasovnici določi kandidacijska komisija z žrebom.
Pri sestavi oziroma določitvi kandidatne liste za izvršni odbor je treba, če je le mogoče upoštevati teritorialno načelo in načelo približno enake zastopanosti vseh struktur članstva.
Kandidatne liste za organe društva naj praviloma vsebujejo več kandidatov kot se jih izvoli.
Volilni občni zbor je načelno potrebno opraviti pred potekom mandata dotedanjim organom društva.
Občni zbor na predlog izvršnega odbora izvoli 3 predstavnike društva v skupščino Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Prav tako na predlog izvršnega odbora občni zbor potrdi kandidate za predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
39. člen
Člane nadzornega odbora in disciplinske komisije izvoli občni zbor iz vrst svojih in drugih strokovnih delavcev.
40. člen
Volitve so tajne, če občni zbor ne določi drugače.
Izmed predlaganih kandidatov so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov.
Če je treba za posamezni organ izvoliti le določeno število, so izvoljeni tisti po vrstnem redu, ki so dobili največ glasov.
41. člen
Občni zbor lahko člane organov, ki jih je izvolil, tudi razreši. Glasovanje o razrešitvi je praviloma javno z dvigovanjem rok. Lahko pa občni zbor odloči, da bo glasovanje o razrešitvi tajno z glasovnicami. Z glasovnicami člani občnega zbora glasujejo tako, da obkrožijo besedo "ZA" ali "PROTI" razrešitvi.
2. IZVRŠNI ODBOR
42. člen
Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik društva. Prvo sejo na novo izvoljenega izvršnega odbora mora sklicati predsednik najkasneje do izteka mandata dosedanjemu izvršnemu odboru oziroma v roku 15 dni po izteku mandata.
V primeru odsotnosti predsednika društva, skliče prvo sejo izvršnega odbora predsednik delovnega predsedstva občnega zbora.
43. člen
Izvršni odbor pripravlja gradivo za seje občnega zbora oziroma daje predloge in pobude drugim organom in delovnim telesom za pripravo gradiva z njihovega delovnega področja.
Glede gradiva, ki ga ni pripravil izvršni odbor, mora obvezno podati svoje stališče, mnenje ipd., katerega skupaj z gradivom uvrsti na dnevni red seje občnega zbora.
44. člen
Člani izvršnega odbora so dolžni aktivno sodelovati v delu izvršnega odbora, se udeleževati sej izvršnega odbora in izvrševati sprejete obveznosti.
45. člen
Člani izvršnega odbora morajo prejeti vabilo z dnevnim redom za sejo izvršnega odbora vsaj 8 dni pred dnevom, določenim za sejo. Gradivo je na vpogled na društvu. Izjemoma in iz opravičenih razlogov in nujnosti obravnave zadeve pa vsaj tri dni pred sejo.Če so za pripravo gradiva zadolženi kot predsedniki delovnih teles društva, ga morajo posredovati tajniku društva vsaj 14 dni pred dnevom, določenim za sejo izvršnega odbora.
46. člen
Predlog dnevnega reda seje izvršnega odbora pripravi predsednik društva v sodelovanju s tajnikom društva.
47. člen
O udeležbi na sejah izvršnega odbora vodi tajnik društva evidenco.
Za člana izvršnega odbora, ki se najmanj dvakrat zaporedoma ali večkrat v času med obema sejama občnega zbora, iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje izvršnega odbora lahko predlaga predsednik odbora na prvi naslednji seji občnega zbora razrešitev.
V primeru predčasnega prenehanja mandata, se vključi v izvršni odbor prvega naslednjega kandidata, ki je dobil na preteklem volilnem občnem zboru največ glasov oziroma se opravijo nadomestne volitve.
48. člen
Seje izvršnega odbora so javne.
Lahko pa izvršni odbor odloči, da se javnost izključi, če gre za tajnost podatkov v skladu s predpisi in akti društva ali zaradi zaščite integritete članov društva.
49. člen
Član izvršnega odbora ima pravico in dolžnost dajati predloge in pobude za reševanje določenih vprašanj oziroma predlagati, da se določena zadeva uvrsti na dnevni red seje izvršnega odbora in občnega zbora. V ta namen ima izvršni odbor posebno točko dnevnega reda "pobude in predlogi članov".
50. člen
Izvršni odbor opravlja naloge, določene s pravili društva, na način, opredeljen v pravilih društva in tem poslovniku.
Pri odločanju v disciplinskem postopku se izvršni odbor pri vprašanjih, ki niso primeroma urejena z akti društva, ravna po predpisih o kazenski zakonodaji.
51. člen
Mandat članom izvršnega odbora traja 4 leta.
Članu izvršnega odbora lahko tudi predčasno preneha mandat v naslednjih primerih:
- če sam zaprosi za predčasno razrešitev ali odstopi;
- je če razrešen;
- zaradi smrti.
52. člen
Po volilnem občnem zboru v novi zasedbi opravlja dotedanji izvršni odbor naloge, določene s pravili društva, do sklica izvršnega odbora v novem mandatu.
53. člen
Člani izvršnega odbora so dolžni varovati podatke zaupne narave, ki so z oznako ali zakonom tako opredeljeni. Zaupnost podatkov velja še posebej v primerih, ko gre za osebnostne podatke članov društva.
54. člen
Za pripravo gradiva za seje izvršnega odbora so zadolženi posamezni člani kot nosilci naloge, predsedniki delovnih teles ali komisij društva oziroma predsednik društva in tajnik društva.
55. člen
Administrativno tehnična dela za izvršni odbor zagotavlja tajnik društva oziroma strokovna služba društva.
56. člen
Seje izvršnega odbora so praviloma na sedežu društva.
57. člen
Član izvršnega odbora, ki ni dobil odgovora na vprašanje na isti seji, na kateri ga je postavil, lahko zahteva odgovor v pisni obliki ali ustno na naslednji seji izvršnega odbora.
58. člen
Če izvršni odbor ob uri, določeni za sejo, ni sklepčen, se pričetek seje preloži do ugotovitve sklepčnosti oziroma najdalj za pol ure. Če izvršni odbor ni sklepčen tudi po tem času, predsednik društva določi nov datum sklica.
59. člen
Seja izvršnega odbora se začne s sprejemom dnevnega reda seje.
Člani izvršnega odbora potrdijo zapisnik predhodne seje oziroma predlagajo spremembe in dopolnitve sklepov, kar se zapiše v zapisnik, če izvršni odbor predhodno odloči, da so pripombe utemeljene.
Sprejeti zapisnik podpiše predsednik izvršnega odbora in zapisnikar.
60. člen
Na sejo izvršnega odbora lahko predsednik povabi sestavljavce gradiv, če ni gradivo sam pripravil in druge strokovne in javne delavce, če je potrebno zaradi dodatnih pojasnil in razlag v zvezi z gradivom za posamezne točke dnevnega reda seje izvršnega odbora.
61. člen
Predsedujoči mora sejo prekiniti, če ugotovi, da je postala nesklepčna oziroma če ugotovi, da bodo potrebna dodatna posvetovanja in usklajevanje oziroma, če je potrebno pred odločitvijo o posamezni zadevi pridobiti dodatna strokovna mnenja.
62. člen
Razpravljavec na seji izvršnega odbora sme razpravljati le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda seje, ga predsednik na to opozori.
Če razpravljavec tudi po drugem opozorilu ne razpravlja o temi z dnevnega reda seje, mu lahko predsednik prepove razpravljati.
Enako lahko predsednik ravna tudi v primeru, če razpravljavec nekonstruktivno razpravlja o posamezni točki dnevnega reda.
63. člen
Na seji člani izvršnega odbora odločajo z glasovanjem.
Glasovanje je praviloma javno z dvigovanjem rok tako, da se člani izjasnijo za predlog oziroma proti predlogu ali tajno, če se tako odloči izvršni odbor.
64. člen
Člani izvršnega odbora lahko tudi odločijo, da bo glasovanje o vseh ali posameznih točkah dnevnega reda tajno. V ta namen se pripravi glasovnice. Na njih se zapiše besedilo o katerem je potrebno glasovati ter pripiše "ZA" in PROTI". Člani odbora glasujejo tako, da obkrožijo besedo "ZA" na levi strani ali besedo "PROTI" na desni strani glasovnice.
Za pripravo glasovnic in ostalo delo v zvezi z glasovanje, je odgovoren tajnik društva, ki tudi ugotavlja rezultate glasovanja še z dvema članoma, ki ju določi izvršni odbor, razglasi pa jih predsednik društva.
65. člen
Na enak način, kot člani izvršnega odbora glasujejo o posamezni točki dnevnega reda seje, odločajo tudi o imenovanju članov delovnih teles.
Kandidate za člane delovnih teles oziroma komisij predlagajo člani odbora na seji.
Predlagani kandidati morajo s kandidaturo soglašati. Za posamezno delovno telo so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov po vrstnem redu.
66. člen
Na seji izvršnega odbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o dnevnem rede seje, o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. V zapisnik se vpišejo tudi rezultati glasovanja o posameznih točkah dnevnega reda.
Član izvršnega odbora, ki je na seji podal posebno oziroma drugačno mnenje, lahko zahteva, da se bistvena vsebina izjave zapiše v zapisnik.
67. člen
Zapisnik se mora izdelati v roku 15 dni po seji. Na naslednji seji člani izvršnega odbora zapisnik obravnavajo in potrdijo.
3) NADZORNI ODBOR
68. člen
Prvo sejo nadzornega odbora skliče predsednik nadzornega odbora po potrebi, obvezno pa pred sklicem občnega zbora društva.
69. člen
Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik odbora oziroma v njegovi odsotnosti član.
70. člen
Nadzorni odbor v funkciji nadzora pripravlja poročilo o pregledu poslovanja, ki ga predloži občnemu zboru enkrat letno.
Po potrebi lahko občni zbor ali izvršni odbor sklene, da pripravi nadzorni odbor poročilo tudi med letom ter ga predloži občnemu zboru ali izvršnemu odboru.
71. člen
Delo nadzornega odbora je javno, razen če gre za tajnost podatkov v skladu z zakonom oziroma akti društva. V tem primeru predsednik odbora predlaga, odbor pa sprejme, sklep o izključitvi javnosti na seji odbora.
72. člen
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad celotnim poslovanjem in delovanjem društva.
V ta namen mu morajo organi društva dovoliti vpogled v celotno poslovanje.
73. člen
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik odbora s pisnim vabilom in predlogom dnevnega reda seje. Vabilo morajo člani odbora prejeti najmanj 5 dni pred sejo.
Predsednik odbora lahko na sejo povabi tudi posamezne člane organov društva ali druge strokovne delavce, če je to potrebno zaradi pridobitve dodatnih informacij in razlag.
74. člen
Na seji nadzornega odbora se piše zapisnik, ki je nato podlaga za pripravo poročila o delu nadzornega odbora za občni zbor društva.
Za pripravo poročila je zadolžen predsednik nadzornega odbora oziroma član odbora.
Poročilo za občni zbor mora biti izdelano v roku 8 dni od seje nadzornega odbora in predloženo izvršnemu odboru, ki pripravlja gradivo za občni zbor.
75. člen
Za delo nadzornega odbora, ki ni posebej opredeljeno v tem poslovniku, se primeroma uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za delo izvršnega odbora.
4) DELOVNA TELESA OZIROMA KOMISIJE
76. člen
Društvo ima naslednje stalne komisije:
- statutarna komisija
- socialno-zdravstvena komisija
- komisija za aktivnost žensk
- komisija za šolanje, rehabilitacijo in zaposlovanje
- komisija slepih in slabovidnih intelektualcev
Mandat članom stalnih komisij traja 4 leta.
77. člen
Izvršni odbor društva lahko za posamezna področja oziroma vprašanja ustanovi še druge komisije oziroma delovna telesa, ki jih imenuje kot stalne ali pa le za določeno nalogo.
Izvršni odbor ustanovi komisije oziroma delovna telesa iz predhodnega odstavka s sklepom. V njem določi število članov in natančno opredeli delovno področje oziroma delovne naloge.
Če je delovno telo oziroma komisija ustanovljena zaradi pripravljanja določenih gradiv, se v sklepu določi tudi okvirni program za sestavo gradiva in rok, do kdaj mora biti gradivo pripravljeno ter predloženo ustreznemu organu društva.
78. člen
Načelno imajo delovna telesa oziroma komisije tri člane. Lahko pa izvršni odbor ustanovi delovno telo oziroma komisijo tudi z več člani, če je to smotrno in potrebno glede na področje oziroma nalogo, za katero je ustanovljeno.
79. člen
Člane delovnih teles oziroma komisij, ki so ustanovljena s tem poslovnikom, imenuje izvršni odbor na svoji konstitutivni seji.
Člani so lahko imenovani izmed članov društva ali drugih strokovnih oziroma javnih delavcev.
80. člen
Vsi člani delovnih teles, ki jih imenuje izvršni odbor, se morajo pred imenovanjem izjasniti, da sprejemajo delo v delovnem telesu.
81. člen
Delovna telesa delajo na sejah. Sklicuje jih predsednik delovnega telesa, skladno s programom in dogovorom s tajnikom društva.
Seje delovnega telesa so sklepčne, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Delovno telo veljavno prejema odločitve, če je zanje glasovalo več kot polovica prisotnih članov, vendar ne manj kot dva člana.
82. člen
Člani delovnega telesa so se dolžni redno udeleževati sej delovnega telesa ter pri delu aktivno sodelovati.
Če član v delovnem telesu ni aktiven, o tem obvesti predsednik telesa izvršni odbor društva, ki člana razreši in imenuje drugega v skladu s tem poslovnikom.
83. člen
Predsednik delovnega telesa lahko na sejo po potrebi povabi tudi zunanje strokovne sodelavce, ki lahko v razpravi sodelujejo, nimajo pa pravice glasovanja.
84. člen
Za pripravo gradiva v skladu s programom društva oziroma po nalogu izvršnega odbora je odgovoren predsednik delovnega telesa.
85. člen
Na seji delovnega telesa se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik delovnega telesa, izdelan pa mora biti v roku 8 dni.
5) AKTI ORGANOV DRUŠTVA
86. člen
Občni zbor sprejema svoje odločitve v obliki pravil društva, poslovnika o delu organov društva, pravilnikov, sklepov, stališč, obveznih razlag aktov društva in priporočil.
87. člen
Izvršni odbor, nadzorni odbor in delovna telesa društva sprejemajo svoje odločitve v obliki sklepov, poročil, priporočil, predlogov in stališč.
88. člen
Pravila sprejema društvo v dvofaznem postopku.
Najprej se pripravi osnutek pravil o katerem se organizira obravnava.
Rok obravnave določi statutarna komisija. V tem času morajo člani društva posredovati pripombe in predloge.
Pripombe in predloge statutarna komisija nato obdela, se do njih opredeli ter pripravi predlog pravil. Predlog posreduje nato izvršnemu odboru društva, ki poskrbi, da je predlog dostavljen na vpogled članom društva oziroma jim zagotovi primerno informiranost ter ga uvrsti na dnevni red seje občnega zbora.
89. člen
Poslovnik o delu organov društva in pravilnike za posamezna področja sprejema občni zbor v enofaznem postopku.
Osnutek poslovnika o delu organov društva in pravilnikov pripravi statutarna komisija v sodelovanju s tajnikom društva in z zunanjimi strokovnimi sodelavci. Predlogi se nato predložijo v obravnavo izvršnemu odboru, ki poda svoje predloge in pripombe. Pripombe in predloge obravnava statutarna komisija, ki se do njih opredeli ter izdela predlog poslovnika in pravilnikov, ki jih predlaga občnemu zboru v sprejem.
90. člen
Organi društva odločijo o določeni zadevi na dnevnem redu seje s sklepi.
91. člen
Z obveznimi razlagami aktov občni zbor dopolnjuje akte zaradi nejasnosti ali pomanjkljivosti.
S poročili organi društva sprejmejo oceno o nekem stanju oziroma zadevi.
S stališči, priporočili in predlogi organi društva dajo navodila oziroma predlagajo določen postopek drugim organom društva ali svojim predstavnikom v organih ali izven organov društva za njihovo delo oziroma predstavljajo društvo v javnosti.
92. člen
Predlog sklepov oblikuje in predlaga v sprejem predsednik organa oziroma predsedujoči.
Predloge ostalih aktov, ki jih sprejemajo organi in delovna telesa društva, predlagajo v sprejem predsedniki organov ali predsedujoči oziroma pripravljavci gradiv, katera se sprejema
6. KONČNE DOLOČBE
93. člen
Ta poslovnik začne veljati s sprejemom na seji občnega zbora in se v nadaljevanju seje tudi uporablja.
94. člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo na enak način kot poslovnik.
95. člen
S sprejemom tega poslovnika prenehajo veljati akti, ki so doslej urejali delovanje organov društva.
V Ljubljani, dne 1.3.1997
Tajnik društva: Aleksandra Šintler
Predsednik društva: Janez Hrovat